Stöllen - božični kruh z marcipanom

Pekla sem. Tisti, ki me imate na fb, že veste kaj - neznanske količine macaronov. Dober teden in pol, 8 rund macaronov, od teh ena povsem ponesrečena (poskusi pečt po prežurani noči... :) ), 5 okusov in ogromno, OGROMNO časa.
Je pa uspelo na koncu - vsaj po dosedanjih komentarjih :)

Okusi: čokolada s karamelo, vanilija z mandarino, malina, pistacija, borovnica

Naredila sem več kot 300 lepih macaronov in ogromen kup 'pohabljenčkov' - razpokanih ali kako drugače neprimernih revežev, ki jih je bilo treba pojest ob kavicah.

Pohabljenčki...moji živci so popokal skupaj z njimi

In zapakirala sem jih v približno 30 takih paketkov...

Včeraj pa sem si končno oddahnila in si vzela pavzo. Trajala je manj kot 24 ur, saj sem zvečer že skuhala rozine in jih marinirala v rumu - ne morem iz svoje kože. :)
Tokrat je prišel na vrsto stöllen, to je tradicionalni nemški božični kruh z oreščki, sadjem in marcipanom. Začinjen s cimetom diši po božiču, tako da danes ne bi mogel biti primernejši dan za peko. :)

krogec v sredini je marcipanova palčka, ki teče po sredini kruhka

Meni je zelo všeč. Sam kruh je malce manj sladek, ampak ga prijetno osladijo marcipan, v rumu marinirane rozine in kandirana pomarančna lupinica, svoje pa doda še sladkor v prahu, posut po vrhu.

 Spekla sem 4 majhne hlebčke. Mislim da je fino narediti več manjših, saj marcipan pri manjšem kosu bolje pride do izraza. Pa še fino darilce bodo za moji teti :).

Tako. Mislim, da se s tole objavo poslavljam za letošnje leto. Nisem se kaj posebej pripravila na praznične besede, voščila ali v srce segajoč opis letošnjega leta :). Bilo je lepo in minilo je hitro, slabe stvari so že pozabljene, lepih se bom pa še naprej z veseljem spominjala. Tudi tebi želim, da bi se čim manj obremenjeval/a s slabimi trenutki - v spomin naj se vtisnejo dobri. Pa veliko zdravja in - ker ne morem iz svoje kože - tudi veliko uporabljene zobne nitke in umitih zob (po slastnih grižljajih seveda! ;) ). Upam, da boš tudi v prihodnje spremljal/a moje pisarije in se morda v novem letu opogumil/a za kakšen recept. Srečno! :)

Stöllen- božični kruh s sadjem, oreščki in marcipanom
(za 4 hlebčke)

Sestavine:
200g marcipana
500g ostre moke
60g sladkorja v prahu
10g soli
125g mleka
25g svežega kvasa
165g celih jajc (3 ali 4)
250g masla na sobni temperaturi
40g rahlo nasekljanih orehovih jedrc
40g rahlo nasekljanih mandljev
200g mariniranih rozin (en večer prej jih nekaj minut kuhaj v vreli vodi, nato pa prelij z 1dl ruma in zapri v kozarec)
1g (dober ščepec) naribane limonine lupinice
40g kandirane pomarančne lupinice
20ml ruma
2g (dober ščepec in pol) cimeta

Za nakoncu:
200g masla, ki ga najprej na zmernem ognju stopiš in pobereš stran belo penico, ki se nabere na vrhu
sladkor v prahu za posip

Zmešaj moko, sladkor in sol v posodi mešalnika za testo. Jaz sem namatrala kar domači mikser, ki je sicer ob tem skoraj izdihnil, vendar če imaš doma kakšno napravo za pripravo testa za kruh, bo super. V skrajnem primeru pa seveda mešaj in gneti kar na roke. Segrej mleko na 30-34 stopinj (torej toliko, da bo malce toplo) in vmešaj sveži kvas. Mešanico s kvasom nato skupaj z jajci dodaj k suhim sestavinam. Pusti, da se testo dobro premeša. Nato dodaj maslo in še naprej mešaj, dokler ni več koščkov masla v testu. Lahko tudi prestaviš v posodo in vse skupaj dobro pregneteš na roke. Nato dodaj oreščke, sadje, limonino lupinico,  rum in cimet in mešaj, dokler niso porazdeljeni po testu.
Testo pusti pokrito in na toplem, da vzhaja približno uro in pol.

Potem ponovno pregneti testo in ga razdeli na 4 kose.
Razdeli marcipan v 4 enake dele in jih na rahlo pomokani površini zvaljaj v 15cm dolge palčke. Vsak kos testa ponovno pregneti in ga na pomokani površini razvaljaj na približno 10x17cm velike pravokotnike.
Palčko marcipana položi na razvaljan kos testa, katerega nato prepogni čez marcipan in rahlo stisni robove skupaj.

Pripravljene hlebčke položi na pekač s peki papirjem in pusti, da vzhajajo še približno 35-40min. Na moje pekače so prišli trije hlebčki naenkrat, enega pa sem spekla posebej. Segrej pečico na 200°C in peci 35-40min. 
Ko vzameš iz pečice, najprej pusti, da se 10min hladi, nato pa s čopičem zares dobro in z vseh strani premaži vse hlebčke s staljenim maslom. Ne skrbi, če se ti zdi, da je masla preveč na površini - kruh bo hitro vse vpil. Ko se povsem ohladi, posuj s sladkorjem v prahu.

Pa vesel božič. :)

Cakepops jelenčki in kokice s karamelo ter čokolado

Ah. Včeraj popoldne preberem email o dobrodelnem slaščičarskem sejmu na MF. 'Kakšna škoda,' mi je rekla zdrava pamet, 'ravno ta teden, ko pa RES nimam časa...'
No, čez 2 uri sem skupaj s prijateljicama že na vso moč packala. Bliža se izpit, učila se še nisem in v ta dva preostala dneva in pol moram stisnit še 2 rundi macaronov. Krasno.

Skratka. Najverjetneje jutri se bo v avli Medicinske fakultete med drugim dalo dobiti tudi tole:

Celoten izkupiček je namenjen ogroženim družinam, zato pridi in pojej kakšnega izmed jelenčkov, ki se kar niso hoteli narediti tako hitro, kot sem jaz hotela (zato mi oprosti, če dobiš ravno tistega izmed nesrečnežev, ki niso ravno najlepše obliti s čokolado). Zdaj sem končno vse zavila v celofan in zaključila z mojim prispevkom k sejmu. Če bi le imela čas, bi se spravila h kakšni torti, ampak že tako si ne predstavljam, kako bom speljala ta teden do konca.

Skratka, če bi jih kdo rad naredil sam, je recept povsem enostaven: speci svoj najljubši biskvit, ohlajenega zmiksaj in dodaj kakšno žlico masla in mascarponeja. Priporočam, da dodajaš počasi, da dosežeš ravno pravo konsistenco mase - mora biti dovolj trda, da se lepo oblikuje v kroglice. Nato kroglice dobro ohladi in v njih zapiči palčke, katerih konce prej pomočiš v čokolado. Če palčk ne namočiš čokolado, se zna zgoditi, da bi kroglica zaradi svoje teže enostavno zdrsela po palčki navzdol in jo bo oster konec palčke preluknjal. Nadeni jim še rogove iz prelomljenih slanih prestic in spet dobro ohladi.

Nato v mikrovalovki ali nad paro stopi čokolado. Jaz sem uporabila mešanico navadne Milke in 75% čokolade, saj sem hotela dobiti ravno pravi odtenek rjave. Ne sme biti pretemen, saj se sicer narisana usteca jelenčkov ne bodo dobro videla. Stopljena čokolada mora biti dovolj tekoča, da se lahko cakepopse lepo oblije. Če se toliko ohladi, da  vidiš, da se čokolada začenja packati, enostavno postavi spet v mikrovalovno za nekaj sekund.
Manjka še (smarties) nosek, učke in usteca iz bele in 85% čokolade (ker je najbolj temna) in jelenček je končan :).

Rada bi ti pokazala še nekaj.

Kokice s čokolado in karamelo

Caramel&chocolate popcorn

Preden se začnejo porajati kakšne čudne asociacije - to so kokice (brez soli seveda) s karamelo in čokolado. Letos jih je sicer prinesel Miklavž, ampak mi je skupaj z vrečkami pustil tudi recept :)
Med sestavinami lahko najdeš koruzni sirup - dobi se ga v trgovinah z azijsko prehrano, jaz sem ga kupila v trgovinici na Trubarjevi v Lj. Stane malo manj kot 5e, če se ne motim. Sirup je sicer uporaben tudi pri izdelavi modelirne čokolade.

Sestavine
20 lončkov narejenih kokic (lončki s 250ml prostornine, lahko je tud kakšen več)
2 lončka rjavega sladkorja
0,5 lončka koruznega sirupa
0,5 lončka masla, narezan na kocke
1 čajna žlička soli
1 čajna žlička pecilnega praška
300 g temne čokolade (čimbolj grenke, kajti sladkobo bo dodala karamela!)

Segrej pečico na 120 stopinj, na ventilatorski način. Kokice stresi v ZELO VELIKO posodo za kuhanje. Tako veliko, da jih boš lahko zmešal/a, brez da ti bi letele čez rob.
V manjši posodi zmešaj rjav sladkor, koruzni sirup, maslo in sol ter na zmernem ognju segrej do vretja. Nato pusti vreti 5 minut. Odstavi in vmešaj pecilni prašek in takoj polij čez kokice. Doooooobro premešaj!
Kokice razdeli na 2 pekača in peči v pečici približno eno uro, ampak vsakih 15min vsebino pladnjev premešaj.

Ko so kokice praktično suhe, posuj še s žličko soli in velike kose razlomi. Potem v mikrovalovki ali nad vodno paro segrej čokolado. Ko je povsem stopljena jo enostavno polij po kokicah in dobro premešaj.Ko se čokolada popolnoma ohladi, jih spet razdrobi na manjše kose.

Za ob filmu, za na mizo ali za darilo.

Nekaj do-it-yourself darilc za božični čas ali kar tako

Potrebovala sem nekaj opravljenih študijskih obveznosti in malo vzpodbude na fb :) , da sem se spravila k dokončanju in objavi tegale zapisa. Če je koga motila moja odsotnost, lahko pritožbo pošlje Katedri za infekcijske bolezni. Izpit je za mano in do praznikov me loči samo še eden. Letos imamo celih 14 brezskrbnih prazničnih dni, jupi!
Preden začnem s temo današnjega vpisa, naj opozorim, v kolikor nisi že sam opazil/a na novo preoblekico bloga. Za fantastičen oblaček, iz katerega dežuje se zahvaljujem Maji in njenim photoshop skillsom. Zdaj ima blog končno eno lepo in zapomnljivo obliko, super.

Pred kratkim sem se končno spravila k zbiranju slik, ki jih bom poslala pretopit v bolj oprijemljivo obliko, ki se lahko nalepi tudi v album. To pomeni pregledovanje neznanskih količin fotografij na telefonu - sem človek, ki vse poslika. Zelo redki so dogodki, s katerih odidem brez kakšnega spomina v možgančkih mojega malega prijatelja s fotoaparatom. Verjetno sem se na to navadila zaradi svojega izjemnega spomina, ki je že od vedno vezan na slikovno gradivo.
Ob tem sem naletela kup svojih izdelkov, ki sem jih ob različnih priložnostih podarila prijateljem. Če si torej povsem brez ideje (in brez polne denarnice :) ) kaj bi letos podaril/a prijateljem in družini, pobrskaj med spodnjimi idejami, morda pa najdeš kaj ustreznega.Vsa darilca sem naredila že večkrat, vsakič v malce drugačni preoblekici in zdi se mi, da so bili obdarjenci vedno zelo veseli.

Les macarons

Na seznam najboljših občutkov na svetu dodajam novega. Torej, če izvzamem razne 'telesne užitke' (naj blog ostane spodoben! ;) ), omenjen seznam obsega naslednje:
- občutek, ko se na smrt utrujen uležeš v posteljo in zapreš oči
- občutek, ko po urah lakote končno začneš jesti
- občutek, ko že skoraj ne moreš več 'držat' in se končno usedeš na wc
- občutek, ko spečeš popolne macarone

Marmelada iz neškropljenih mandarin

 Moja prva marmelada! Iz domačih, nešpricanih mandarin. S koščki olupkov.

Presna 'čokoladna' torta

Dolgo sem odlašala s presno torto. Pa ne, da je ne bi marala - presne torte so na žalost kar se peke tiče najbolj nezanimive torte na svetu.
Če povzamem recepte za 99% presnih tort:
1) sestavine za spodnji del dobro zmiksaj in pritisni ob dno pekača
2) sestavine za kremo dobro zmiksaj in nalij v pekač, nato postavi v hladilnik/zmrzovalnik, da se strdi

Dobra stran je, da so iz istega razloga izjemno enostavne za izdelavo in praktično NIČ ne more it narobe. Slaba stran, da so sestavine, ko nakupiš vse datlje, razne oreščke, rožičev prah, goji jagode... razmeroma drage. Dobra, da so presne torte nedvomno zdrava sladica. Ampak žal v kalorijah niti malo ne zaostajajo za navadnimi tortami, tako da nažiranje brez slabe vesti odpade. Tudi zagotovo ne odgovarjajo vsem okusom.

Vendar pa so idealna izbira, ko bi radi obdarili koga, ki si zaradi kakršnihkoli težav s prebavo (ali pa je napovedal vojno predelani hrani) ne sme privoščiti običajnih sladic.

Takole je izgledala mini torta za tolažbo kolegici, ki se je postarala v teh dneh (vse najboooljšeeee!! :) ). Nisem vedela za kako veliko torto je napisan recept, zato sem si rekla, da bom iz ostankov pač naredila še eno za doma. Izkazalo se je, da je bilo ostankov kar veliko, saj je nastala še približno 20cm velika torta in še nekaj kokosovih kroglic. 

Končni izkupiček torej kar pošten. Fino je, ker te torte ni potrebno zmrzovati in je primerna za prenašanje naokoli (na faks :) ), saj krema ostane dovolj čvrsta.

Za popestritev oreškasto-datljevega-'čokoladnega' okusa je v torti še plast banan in plast malin.

Vroča čokolada. Bela, temna....dobra za takrat, ko zebe! :)

Ojej. Pa smo tam. Kljub zimskem plašču, škornjem in najtoplejšem puloverju še vedno zebe v tisti delček telesa, ki mi ga slučajno ni uspelo pokriti z 10cm oblačil. Potem ko sem pri -20 stopinjah (vsaj zdelo se je tako) prilezla do faksa in nazaj domov, sem se sedaj končno vrnila k svoji zvesti in topli prijateljici. Odeji.

Najslabše pri vsem skupaj je, da bomo šklepetali z zobmi še naslednje pol leta in to se po letošnjem 'poletju' resnično zdi nepošteno. Klavrno situacijo bi precej izboljšala kakšna vroča čokolada, kajne? Itak. :)
 Vroča čokolada je na žalost v večini kavarn precej narobe razumljena poslastica. To NI kakav.  To tudi NI puding! Dobra vroča čokolada je ravno prav gost napitek z močnim okusom temne čokolade, ki ga omehča kupček smetane na vrhu. Mmmm. In zares si sam/a doma lahko zelo enostavno narediš najboljšo. S čilijem. In muškatnim oreščkom. In cimetom. Oh :)

Tudi bela čokolada je nekaj posebnega, saj sem ji dodala bučo. Tisto oranžno - hokaido, iz katere se naredi najboljša kremna juha na svetu. Hokaido buča ni uporabna samo za slane jedi, obstaja namreč zelo široka izbira sladkih bučnih pit, kolačkov in tort. Zares toplo priporočam, da daš priložnost tej vroči čokoladi, ker je božanska. Bo-žan-ska.

Tudi tokrat seveda ni šlo brez začimb, svoje so dodali cimet, muškatni orešček, ingver, klinčki in vanilija. Za povrhu pa še smetana z malce vanilijevega sladkorja....se že cedijo sline, ane :) Recept!
Mimogrede, če buče nimaš ali je ne maraš (če je to sploh mogoče), se bo dalo narediti brez - vendar bo v tem primeru potreben koruzni škrob (Gustin), ki bo tekočino zgostil. Moram te opozoriti še na nekaj - tukaj se precej pozna, kako kvalitetno čokolado uporabiš.

Vse najboljše za moj peti 18. rojstni dan! :)

Eno leto starejša, pa še kar v cvetu mladosti! :) Dovolj dober razlog, da sem si spekla (ja, sama sebi...v krutem svetu živim :/) kar dve torti. Drugo zato, ker se mi prva ni zdela dovolj dobra, čeprav je menda bila dobra. Skutina z višnjami in čokoladnim biskvitom. Se sliši dobro? Meni se je v resnici zdelo povprečno, kar ni dovolj - hotela sem iz povabljenih kolegov izvabiti kakšen vzdihljaj ali dva. Pa sem naredila še drugo. Mandljev čokoladni biskvit, na njem temen čokoladni mousse, sledila je plast višenj, vse skupaj pa je obkrožala plast belega moussa. Boljše! :) Zakaj obakrat višnje? Hotela sem okus prilagoditi motivu dekoracije, ki se mi že zelo dolgo valja po mislih - prelepa japonska češnja. Nastalo je tole:

Dekoracija - kot vedno - iz čokolade. Malce potrpežljivosti je bilo potrebne, da sem sestavila vejico tako, da je zdržala težo cvetov in obdržala obliko.

Za lažjo predstavo, kako je vse skupaj izgledalo pod kremo:

Pri drugi torti se mi je  z dekoracijo (in očitno tudi s slikanjem) malo bolj mudilo:

tako izgleda dekoracija v 15min :)

Slike v prerezu drugi torti delajo zares krivico, bila je veliko bolj slastna, kot izgleda tukaj

Oprosti torta, naslednjič te bom bolj dostojno slikala!

Toliko rožic, ane! Na ebayu sem našla sijajen pripomoček, ki mi jezelo olajšal delo. Poslali so mi ga nekje iz Kitajske - neki plastični izrezovalniki v različnih oblikah, s katerimi potem samo 'naštampljaš' rožice. Takole izgleda:

Obstaja mali milijon različnih oblik in komplet dobiš že za evro ali dva.

Tokrat ne bo  recepta, Saj sta obe torti le majhni improvizaciji drugih tort (če pa koga vseeno zanima, pa naj me kontaktira). Če imaš kakršenkoli predlog ali vprašanje, pa se bom potrudila odgovorit oz. uresničit kakšno željo ;)

Borovničevo-skutina torta

Preden ta blog zarjavi, se po dolgem času oglašam z novo objavo. Čudovito potovanje po Tajski je za mano, prvi teden faksa tudi. Slike? Ni jih, razen nekaj ubogih posnetkov na mojem telefonu - uspela sem izgubiti spominsko kartico s predragocenimi slikami. :( Po tem, ko sem preiskala vse kotičke doma, je preostala še ena možnost - padla mi je iz hlačnega žepa nekje v Ljubljani, najverjetneje v BTC-ju. Grozno. Po tem, ko se ne morem več domisliti, kam bi še šla pogledat in kje bi še vprašala, če se je morda našla spominska kartica za fotoaparat, mi preostane le še jeza nase in da upam na čudež, da se bom nekoč lahko zahvalila prijaznemu najditelju. (A morda kdo pozna koga, ki je našel kartico s slikcami palmic in templjev??)

Torej, potopisna predavanja ob krasnih slikah na žalost odpadejo, lahko pa povem, da je bilo nepozabno (upam da res, ker se brez slik zares lahko zanašava samo na svoj spomin :/ )


 Tokrat bom izdala recept za eno mojih najljubših (in verjetno tudi najenostavnejših) tort - skutino z borovnicami. Skutina krema ni povsem navadna - zaradi dodane bele čokolade je ravno prav sladka, borovnice pa prispevajo k sadnem priokusu. Vse skupaj zaokroži nežna beljakova pena, ki se stopi v ustih. Preizkušeno se obnese tudi v obliki pite. Priporočam! :)

Naredila sem jo za mamin rojstni dan. Dekoracija je bila sicer razmeroma enostavna, ampak manj je včasih več, kajne? Meni izgleda super :)

Baklava pull-apart bread

Update, 11.10.2014: Dodajam svoje slike :) Šele zdaj sem opazila, da je na nekaj slikah tudi kinderjajček, haha...pridobljen s stavo! ;)

Končni rezultat. Noro lepo diši, zato ga spravi na varno - da ne pridejo kakšne miške! ;)

Jupiiiii, KONČNO se bo začelo :). Jutrišnje potovanje čakam že res 100 let. Že spomladi sem rezervirala letalske karte in v naslednjih mesecih še vse ostalo - tako sva sedaj dobro pripravljena na 3 tedne Tajske. Ker se nameravava udeležiti tudi kuharskega tečaja, bom morda popestrila blog s kakšno bolj eksotično objavo :).

Seveda sem sorodnike ob vsakotedenskem nedeljskem kofetku pocrkljala z eno slaščico za slovo. Tokrat sem se lotila nečesa novega - reče se ji 'baklava pull-apart bread'. Gre za nekakšno zloženko iz kvašenega testa, ki se je tako, da se rezine trga. Čeprav sem pridno slikala celoten proces peke, žal ne morem pokazati svojih slik, saj sem naložila slike s telefona na računalnik, tega pa nato pustila doma. Zdaj sem na Primorskem, moj fant pridno pakira, jaz pa pišem še zadnjo objavo.

Dvonadstropni rožni vrtiček in kako narediti dvonadstropno torto

Tako, končno sem se vpisala v naslednji letnik. Dvakrat sem preverila, če ne pošiljam namesto indeksa potni list - ne bi bilo ravno presenetljivo. Čez nekaj dni odpotujem in tokrat verjetno ne bi šlo tako gladko kot letos poleti, ko sem uspešno prečkala mejo s Hrvaško brez osebne po prijaznem prepričevanju carinika z najbolj presenečenim izrazom na obrazu, 'da mi je teta rekla, da odkar je Hrvaška v EU, lahko pridem čez z vozniško...'. :)

Včeraj je bil nor dan - dobila sem nalogo narediti rojstnodnevno tortico za mamino sodelavko in seveda sem se zagnala v majhno, dvonadstropno torto z različnima okusoma. To vzame kar nekaj časa - sploh, če kombiniraš z obletnico mature in gledanjem serije Game of Thrones. :D Tako sem danes nekaj minut čez 1 zjutraj izčrpana padla v posteljo, tole pa je rezultat:

 

Ni ravno taka, kot sem jo načrtovala. Ko sem nekaj čez 11 prišla domov, da dokončam torto, sem ugotovila nepomembno podrobnost - da pravzaprav sploh nimam sestavin za buttercream, s katerim bi prekrila zgornjo torto (spodnja je lepo bela zaradi belega čokoladnega moussa). Potem sem improvizirala in naredila tako grozno sladko kremo, da sem bila samo vesela, da sem jo lahko potihem vrgla stran in bo za vedno ostala v globinah mojih skritih slaščičarskih katastrof. Po nekaj obupovanja in preklinjanja, saj nisem hotela oddati torte brez 'oblekice', sem se spomnila na tole čokoladno ograjico, ki je torto bolj ali manj uspešno spremenila v majhen vrtiček čokoladnih vrtnic.

Snickers cupcakes

Odziv na fb po objavi linka do bloga je bil prijetno presenečenje. Me veseli! Počasi raziskujem funkcije in možnosti oblikovanja, da bo postal še boljši in lepši :) . Kot boš videl/a v nadaljevanju, je ta objava oblikovno prava katastrofa. Blog enostavno noče upoštevati mojih navodil, da lepo poenoti pisavo in razmake med vrsticami :S  Sicer sem nekoč, že zdavnaj, že pisala blog - če se morda spomnite Windows Live strani, ki so spremljale msn messenger...no, to je bilo to. Vendar pa je od tega že zelo dolgo. Neverjetno, kako se izgubi smisel za pisanje. Tako da - hvala za razumevanje ob mojih oblikovnih in literarnih nerodnostih, upajmo, da bo sčasoma bolje :)

Ker imam že nekaj spisanih receptov, imam zalogo že za kar nekaj objav - bodo prav prišle v hudih časih, ko bo treba sedeti za knjigami. :) Sicer se nova torta ravno trdi v hladilniku (odkar sem se vrgla v peko tort, ima kar naprej kdo rojstni dan... :) ), ampak danes bom podelila recept za cupcakeje. Za vse oboževalce arašidovega masla in karamele.
Spekla sem jih kot darilo za na rojstnodnevno žurko dveh kolegov s Primorske - kot vedno sem bila v časovni stiski in ko je fant potrpežljivo počakal, da sem končno nabrizgala kremo in spackala ploščice s črkami, sva vse zložila na pladenj in se ob desetih zvečer končno odpeljala na Kras.

Najprej jih sploh nihče ni hotel poskusiti! Čez kakšno uro in pol pa pridem v kuhinjo, fantje okrog hladilnika s kolački v rokah in nekam blaženimi izrazi na obrazih. Mission accomplished. ;)

Tako, pa sem se še jaz pojavila na bloggerski sceni. Potem, ko sem nekajkrat, ko mi je kdo rekel, naj končno že odprem svoj blog, le zamahnila z roko - kdo bo pa bral moje pisarije :) , sem se sčasoma le odločila, da poskusim. Kot vsi novopečeni bloggerji sem se sedaj znašla pred svojo prvo objavo. Tako sedaj že sto dvajsetič popravljam svoj prvi zapis in verjetno bi bilo najboljše, če kar takoj začnem s tistim, čemur je blog namenjen - objavi receptov in slik tort, peciv, čokoladk in drugih sladkorčkov, ki jih ustvarjam.

Upam, da ti bodo šli moji zapisi v slast in te vsekakor spodbujam, da recepte preizkusiš tudi sam/a. Potrudila se bom, da bodo napisani čimbolj razumljivo, seveda sem na voljo za vsa morebitna vprašanja, komentarje in predloge.

Začela bom kar s svojo zadnjo torto. V petek smo s kolegicami praznovale Sarin rojstni dan (Vse najboljše še enkrat! ;) ), kar je bilo dober razlog, da se spet za nekaj ur zaprem v kuhinjo. Nastalo je tole:

Torta z belim čokoladnim moussom in malinami. Pa še čokoladni mandljev biskvit spodaj. Sama sem pristaš tortic z veliko kreme in malo biskvita, beli mousse v kombinaciji z malinami pa so zame zadetek v polno.

Maline lepo uravnotežijo sladkobo moussa iz bele čokolade, ki se prijetno raztopi v ustih. Njami.
Z dekoracijo sem zaradi primanjkovanja časa malo pohitela, ampak mislim, da so tile srčki izpadli prav simpatično. Naredila sem jih iz zobotrebcev in 'washi tape' - to so tisti barvasti samolepilni trakovi, ki se jih dobi v papirnicah. Enostavno sem nalepila nekaj kosov okrog zobotrebcev in obrezala s škarjami v obliko srčkov. Povrhu torte pa so čokoladni ostružki, ki so verjetno najbolj preprosta dekoracija na svetu - potrebuješ le belo čokolado (ali več njih, odvisno od velikosti torte :) ) in lupilnik zelenjave. Z njim čokolado nastrgaš in ostružke posuješ po torti.

So se morda začele cediti sline? Prilagam recept ;)